Slo-Tech - Največji svetovni proizvajalec čipov TSMC je ta teden sporočil, da bo na Japonskem zgradil še drugo tovarno za proizvodnjo čipov, ki bo nared do leta 2027. Prvo tovarno v tej deželi so napovedali že leta 2021. Sedem milijard dolarjev veliko investicijo v mestu Kumamoto na otoku Kjušu so praktično že dokončali in bo začela obratovati še ta mesec, množično proizvodnjo pa bodo zagnali v zadnjem letošnjem četrtletju. Tudi druga tovarna bo stala na istem mestu.

Druga tovarna bo še večja, saj so zanjo namenili 13 milijard dolarjev. Investicije na Japonskem opravljajo preko hčerinskega podjetja Japan Advanced Semiconductor Manufacturing. Proizvodna kapaciteta bo vsaj 100.000 rezin s premerom 12-palcev, ki bodo namenjene izdelavi čipov za avtomobilsko industrijo, zabavno elektroniko, industrijske naprave in superračunalniške centre.

Gradnja proizvodnih kapacitet na Kjušu je tudi japonska strateška usmeritev, saj se želi država uvrstiti kot neodvisni proizvajalec čipov, na katerega bi...

Slo-Tech - Tajvanski polprevodniški gigant je uradno potrdil, kar se je šušljalo že mesece. Svojo prvo tovarno v Evropi bodo postavili v Nemčiji, pri čemer bodo sodelovali s podjetji Bosch, Infineon in NXP. Skupaj bodo ustanovili podjetje ESMC, ki bo tovarno gradilo v Dresdnu. Trije partnerji bodo prispevali vsak deset odstotkov, levji delež pa TSMC. Nezanemarljiv bo tudi prispevek nemške države v obliki subvencij.

Nova tovarna bo stala približno 10 milijard evrov, od česar bo TSMC primaknil 3,5 milijarde evrov in pridobil 70 odstotni delež. Država bo pridala približno polovico, torej pet milijard evrov, iz sklada za podnebje in zeleno transformacijo, ostali trije pa 500 milijonov. Tovarno bo upravljal TSMC, solastniki pa bodo upravičeni do sorazmernega dela proizvodnih kapacitet.

Gradnja se bo pričela konec prihodnjega leta, prvi čipi pa bi lahko iz Dresdna prispeli že leta 2027. Ti bodo izdelani v 22/28-nm proizvodnem postopku, kasneje pa tudi v 12/16-nm. Pričakujejo 40.000 klasičnih...

Reuters - Intel bo v tovarni, ki ju gradi v nemškem Magdeburgu, vložil skoraj dvakrat več od prvotnih načrtov. Čeprav so vmes investicijo skorajda odpovedali - ali pa je bil to del pogajalske strategije - bodo sedaj zanjo namenili 30 milijard evrov. Približno 10 milijard evrov pa bo primaknila Nemčija.

Intel in Evropa imata podobne želje. Intel se želi otresti prevelike odvisnosti od azijskih držav, kjer proizvaja več kot 80 odstotkov svojih čipov, Evropa pa želi več domače proizvodnje. Hkrati se Intel trudi, da mu Samsung, Nvidia, TSMC in AMD ne bi preveč ušli, zato mora širiti proizvodne kapacitete. Evropa je ena izmed treh celin, kjer to intenzivno počno. Poleg nemške investicije v so zadnjem tednu napovedali še dobre štiri milijarde evrov za obrat na Poljskem in kar 25 milijard dolarjev za tovarno v Izraelu.

Spomnimo, da je Intel že lani povedal 80 milijard evrov investicij v Evropi. Širili bodo tovarni na Irskem, v Franciji želijo postaviti nov raziskovalni center, v Barceloni pa...

Slo-Tech - Intel je v prvi polovici tega leta načrtoval začetek gradnje nove tovarne v Magdeburgu, kjer bi od leta 2027 proizvajali čipe. V izgradnjo tovarne bi vložili 17 milijard evrov, še 6,8 milijarde evrov pa bi primaknila država. Od tega je bilo 2,7 milijarde evrov namenjeno neposredno za Intel že v letu 2022, preostanek pa bi v letih 2023 in 2024 predstavljale tudi olajšave. A projekt se zamika, ker Intel od države ne dobi zagotovil, da bo subvencija res izplačana.

Da se zapleta, je Intel prvikrat javno sporočil sredi minulega meseca, ko je citiral spremenjeno dogajanje na trgu in slabše gospodarske napovedi. Zaradi otežene gospodarske situacije se Intel ni več želel zavezati, kdaj se bo gradnja res pričela. Intel je sicer obljubljal 3000 delovnih mest, ko bi tovarna po letu 2027 mesečno proizvajala 40.000 silicijevih rezin v 1,8-nanometrski litografiji (torej v EUV). To tudi pojasni visoke cene, saj en sam stroj za fotojedkanje pri tej valovni dolžini stane 400 milijonov evrov.

Intel - Intel je sporočil, da bo v Nemčiji zgradil novi tovarni za proizvodnjo čipov. Dobrih 17 milijard evrov vredna investicija bo stala v Magdeburgu in predstavlja le del večjega investicijskega paketa v Evropi. V Franciji bodo gradili razvojno-raziskovalno središče, posamezne obrate pa bodo postavili ali obnovili tudi v Italiji, Španiji, na Irskem in Poljskem. Z investicijami želi Intel zmanjšati odvisnost od azijskih držav, kjer se proizvaja več kot 80 odstotkov čipov.

Tovarni bodo v Nemčiji začeli graditi prihodnje leto, končana pa naj bi bila do leta 2027. Služila bo tako proizvodnji za Intel kakor tudi Intel Foundry Services, ki storitve nudi drugim podjetjem. Na Irskem bodo razširili obstoječo tovarno v Leixlipu, v kar bodo vložili 11 milijard evrov. V Franciji želijo v kraju Plateau de Saclay postaviti raziskovalni center s 1000 zaposlenimi, v španski Barceloni pa nov superračunalnik. V Gdansku na Poljskem Intel že ima raziskovalni center, ki pa ga bo razširil. Odzivi na...

Reuters - Nemške oblasti so v petek Tesli po več mesecih zamud in odlaganj vendarle izdale dovoljenje za proizvodnjo električnih avtomobilov in baterij v novi tovarni v zvezni državi Brandenburg. Tesla je pet milijard evrov težko investicijo začela, ko še ni bilo jasno, ali bo naposled dobila vsa dovoljenja. Proizvodnja se bi lahko začela že čez dva tedna, če Tesla v tem času izvedla še zadnje potrebne korake.

Premier zvezne države Dietmar Woidke je ob tem dejal, da gre za velik korak v prihodnost, saj da bo Teslina nova tovarna pomemben tehnološki in industrijski dejavnik v Nemčiji in regiji. Na koncu naj bi tovarna nudila 12.000 delovnih mest, doslej pa so zaposlili že 2600 ljudi. To bo tretja velika Teslina tovarna - prvi stojita v Kaliforniji in v Šanghaju, kmalu pa bodo v Austinu postavili še četrto. V nemški tovarni načrtujejo proizvodnjo 500.000 vozil letno.

Približno sto petdeset kilometrov zahodno od tovarne leži Wolsfburg, utrdba Volkswagna, ki je na nemškem trgu največji...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

Ars Technica - Prihajajoča Teslina tovarna baterije v okolici Berlina ne bo dobila napovedane 1,1 milijarde evrov subvencij, ker zaradi zamud ne bodo izpolnili vseh pogojev. Nemška vlada je včeraj potrdila, da se Tesla ne poteguje več za obljubljeno subvencijo. Tovarno bodo še vedno zgradili, subvencije pa bodo sedaj namenjene drugim projektom.

Razlog so zamude. Teslin direktor Elon Musk je že večkrat izrazil nezadovoljstvo s hitrostjo postopkov v Nemčiji. Glede subvencij pa je dejal, da podjetje verjame, da je treba vse subvencije ukiniti, kar pa vključuje tudi subvencije za nafto in plin. Doslej je sicer Tesla prav rada izkoristila subvencije, kjer so jim bile na voljo.

V Nemčiji subvencije ne bodo dobili, ker bodo zaradi zamud baterije, ki jih bodo proizvajali v Nemčiji, pred tem že začeli proizvajati v kakšni drugi tovarni. S tem pa ne bodo izpolnili ključnega pogoja, zato so uradno umaknili prijavo. Teslo bo nova tovarna stala pet milijard evrov, so ocenili v nemški vladi.

Poleg tovarne...